Odpoved pogodbe, sporazumno prenehanje, potek časa
Prenehanje delovnega razmerja je odločitev, s katero se prej ali slej sreča vsak delavec. Čeprav se pogosto govori o odpovedih, ki jih poda delodajalec, ima tudi delavec možnost, da delovno razmerje prekine sam. To lahko stori z redno ali izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, lahko pa skupaj z delodajalcem podpiše sporazumno odpoved. Poleg tega pa pogodba za določen čas preneha sama po sebi, ko poteče dogovorjeno obdobje. V nadaljevanju pojasnjujemo, kaj te oblike prenehanja pomenijo v praksi in na kaj morajo biti delavci pri tem pozorni.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Delavec lahko poda delodajalcu redno odpoved brez obrazložitve, vendar mora biti ta kljub temu v pisni obliki. V takšnem primeru mora delavec delo opravljati do poteka odpovednega roka.
Dolžina odpovednega roka je običajno določena v pogodbi o zaposlitvi. Če ni (čeprav je to obvezna sestavina pogodbe), se uporabi zakon – Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta v 94. členu določa, da je v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca odpovedni rok:
- do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
- od enega leta zaposlitve pri delodajalcu dalje pa 30 dni.
Delavec se lahko z delodajalcem dogovori tudi za krajši odpovedni rok, vendar mora biti tak dogovor v pisni obliki.
Pozor: če delavec poda redno odpoved brez obrazložitve, mu ne pripada odpravnina in tudi ne nadomestilo za brezposelnost, saj delovno razmerje preneha po njegovi volji.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
Poznamo tudi primere, ko delavec želi prenehati z delom pri delodajalcu, ker so delovni pogoji nemogoči. To je lahko takrat, ko mu delodajalec ne izplačuje plače, ko ne zagotavlja varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali ko dopušča trpinčenje na delovnem mestu.
V takih primerih ne bi bilo pravično, da delavec ne bi prejel odpravnine in nadomestila za brezposelnost. Zato ima možnost podati izredno odpoved delovnega razmerja.
Preden jo lahko poda, mora delodajalca pisno pozvati, da odpravi kršitve. Če delodajalec v treh delovnih dneh tega ne stori, lahko delavec poda izredno odpoved. Ker gre za bolj zapleten postopek, je v takih primerih pravna pomoč vsekakor priporočljiva, pogosto pa celo nujna.
Če razmišljate o izredni odpovedi, ne ukrepajte prenagljeno. Postopek je zapleten in pogosto odloča o tem, ali boste upravičeni do odpravnine in nadomestila za brezposelnost. Zato je priporočljivo, da se pred podajo odpovedi posvetujete z odvetnikom za delovno pravo, ki vam lahko pomaga izogniti se napakam in zaščititi vaše pravice.
Sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Predlog za sporazumno prenehanje delovnega razmerja lahko poda delavec ali delodajalec. To je v praksi običajna rešitev, kadar je treba poleg samega prenehanja urediti še kakšno drugo vprašanje.
Pogosto pa prihaja do situacij, ko delodajalec delavca preseneti s pripravljeno sporazumno odpovedjo, češ da je ta zanj ugodna in da boljše možnosti ne bo. Vendar bodite previdni.
Delavec se sicer ne more odpovedati nekaterim minimalnim pravicam iz delovnega razmerja, toda pri sporazumnem prenehanju delovno razmerje preneha po volji obeh strank. Zato delavec ni upravičen do odpravnine, razen če je ta izrecno dogovorjena v sporazumu, prav tako pa ni upravičen do nadomestila za brezposelnost.
Ravno zato bodite pozorni, ko vam delodajalec ponuja sporazumno prenehanje zaposlitve. V praksi se to pogosto dogaja zato, da bi se delodajalec izognil pisanju redne odpovedi. Za razliko od delavčeve mora biti odpoved delodajalca vedno obrazložena in mora temeljiti na resničnem oziroma obstoječem odpovednem razlogu. Pri najpogostejši obliki odpovedi – redni odpovedi iz poslovnega razloga – pa vam, če ste pri delodajalcu zaposleni več kot eno leto, vedno pripada odpravnina.
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Kadar sklenete pogodbo za določen čas, bodite pozorni: ta pogodba preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Lahko vam je stokrat obljubljeno, da boste prejeli novo pogodbo, vendar to še ne pomeni, da je delodajalec dolžan vaše delovno razmerje podaljšati. Tega ni dolžan storiti, pravzaprav vas niti ni dolžan obvestiti, da vam bo delovno razmerje na določen dan prenehalo – čeprav se v praksi pogosto to vseeno zgodi.
Vendar pa je treba opozoriti, da lahko pride do transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. Pogodba za določen čas mora vedno vsebovati razlog, zakaj je bila sklenjena le začasno. V praksi pa se pogosto dogaja, da delodajalci pogodbe za določen čas sklepajo zato, da se kasneje izognejo odpovedi in imajo več svobode.
Razmišljanje je običajno v smislu: »Če bo eno leto dobro delal, bo dobil novo pogodbo. Če ne, pogodba tako ali tako poteče.« To delavcu pogosto tudi odkrito povedo ob podpisu pogodbe.
A pogodba za določen čas se ne sklepa zato, da bi se preverjala kvaliteta delavca. Za to je namenjeno poskusno obdobje. Zato je treba biti pozoren: če ob sklenitvi pogodbe že obstaja dejstvo, da se bo delo opravljalo več časa, kot znaša obdobje zaposlitve, potem dejansko ni utemeljenega razloga za pogodbo za določen čas. V takem primeru se šteje, da je pogodba nezakonita in da je bila sklenjena za nedoločen čas.
Pomembno pa je, da se delavec svojih pravic zaveda pravočasno. Če menite, da je bila pogodba za določen čas nezakonito sklenjena, morate to uveljavljati še v času trajanja delovnega razmerja. Prav tako velja, da če več kot dve leti opravljate isto delo na podlagi pogodb za določen čas, se šteje, da imate pogodbo za nedoločen čas – a tudi to morate pravočasno uveljavljati.
